Božje oko

((There you go Inaelle ))

Eirene ni poznala rečnih dežel in niti ne ljudi v njih. Ravno toliko je vedela o njih, da je poznala tiste, ki so jim vladali in njihove grbe. Ni čudno, da je previdno čepela za grmičevljem in okolico z enim očesom preletela znova in znova, drugo oko so ji pokrivali na vse strani štrleči lasje, ki si jih zaradi nepremičnosti ni popravila.
Ker ni bilo živega bitja, če je ušesa niso izdala, se je počasi pobrala iz tal. Ena roka ji je še vedno ležala na ročaju njenega velikega meča, medtem ko si je z drugo utrla pot skozi goščo. Pred njo se je razprostrla planjava, katera je obkrožala lepo jezero. Občutki so jo sprostili in njena ramena so se nagonsko nekoliko spustila. Predvidevala je, da nihče v njej ne bi našel spoštovanja, če bi jo našel tukaj.
Lahko bi rekli, da je ni prav zanimalo kam se vsede. Težek tovor se je skupaj z njo pogreznil v travo in se razmočil skupaj z njenimi oblekami. Njo je bolj zanimala mošnja, ki je nosila tisto zakar je dejansko prišla na miren kraj, potešitev. Kos kruha je poplaknila z pijačo, ki se ji je pošteno zaletela, ko je za njo nekaj potiho ampak hkrati, nekaj počilo. Roka ji šinila nazaj na ročaj skoraj tako hitro kakor se je tudi pobrala pokonci. Ni izgledala ravno briljantno za tale trenutek. Njeni lasje so ji štrenasto speti štrleli v vse druge strani kot bi morali biti, koža je bila prašna in iz razmočenih oblek ji je kapljalo blato. Postavila se je v pripravljenost, ki pa ni uključeval obrata v smer zvoka.