Ime in ime Rodbine: Lenore Blackwood
Naziv: Lady
Sedež: Raventree Hall, ki spada pod gospostvo Tullijev, gospodarjev Rečnih dežel.
Starši: Njen oče je Liam Blackwood, bratranec Tytusa Blackwooda, gospodarja Raventree Halla, njena mati, Sylvia Blackood, pa je umrla, ko je bila Lenore stara 12 let.
Starost: 16 let
Značaj: Lenore je bila že od nekdaj skrivnostno in nedostopno dekle, ki le redko koga spusti dovolj blizu, da bi se mu odprla in mu pokazala svoja prava čustva. Njene globoke, temne oči namreč niso zrcalo njene duše, temveč delujejo bolj kot tančica, ki njena čustva, misli in namene zakrivajo pred nepovabljenimi pogledi. Zelo dobro se namreč zaveda, da zaupanje in naklonjenost nista nekaj, kar človeku lahko podariš zlahka, saj sicer slej kot prej končaš kot le še eno izmed številnih trupel, ki jih v Zahodju nikoli ne primanjkuje. Toda morda prav zaradi te pretirane nezaupljivosti večkrat odvrne od sebe tudi ljudi, ki ji hočejo dobro, ne da bi se tega sploh zavedala. Lenore verjame, da si lahko vsak človek oblikuje lastno usodo, pa čeprav gre za plemenito gospodično, od katere vsi pričakujejo, da se bo poročila samo zato, da zapečati zavezništvo ali pa poskrbi za nadaljevanje rodbine. Sama je namreč trdno odločena, da se bo poročila le iz ljubezni, sicer pa nikakor ne. Čeprav deluje nedostopno in skrivnostno, to namreč ne pomeni, da ves čas le molči in se izogiba človeške družbe. Prav nasprotno, Lenore je bistrega duha in spretna z besedami, kar ji pride zelo prav, kadar jo ljudje mučijo z neprijetnimi vprašanji ali poizvedujejo po stvareh, ki jim jih nikakor ne namerava zaupati. Njene besedne spretnosti, vljudne prijaznosti in manir, ki si jih je pridobila kot plemkinja, namreč ne gre zamenjevati z naklonjenostjo in slepim zaupanjem. Čeprav tega ni videti na prvi pogled, zna Lenore namreč precej dobro poskrbeti zase, kadar ji preti nevarnost. Tega se je deloma naučila od svojih starejših bratov, ki ju je večkrat opazovala pri urjenju v mečevanju in drugih veščinah, v največji meri pa kar sama. Ena izmed njenih najljubših prostočasnih dejavnosti je namreč lokostrelstvo, v katerem se uri že od majhnih nog, če je treba pa se dobro znajde tudi z bodali. Nihče pa za trdno ne ve, ali zna uporabljati tudi braavoški rapir, ki ga tako pogosto nosi s seboj, saj z njim vedno vadi na skrivaj. Njena brata sicer včasih pripomnita, da je njuna sestra smrtonosna vodna plesalka in da je ni pametno razjeziti, česar pa najverjetneje ne mislita resno.
Izgled: Lenore je na videz najlažje prepoznati po dolgih, vranje črnih laseh in skrivnostnih temnih očeh, ki jih obkrožajo dolge trepalnice. Njeni temni lasje in oči tako izrazito izstopajo tudi zato, ker je njena polt sicer precej bleda. Lenore je drobne, vitke postave, zaradi česar pa je deležna več kritik kot pohval. Ima namreč zelo ozke boke in majhne prsi in je na račun tega že kar nekajkrat »po nesreči« preslišala pogovore svojih sorodnikov, ki so tarnali, da zaradi svojih telesnih pomanjkljivosti ni primerna za rojevanje otrok in je zato noben ugleden plemič ne bo hotel za ženo. Kar pa Lenore prav nič ne moti, saj si nikakor ne želi, da bi jo videli le kot stroj za rojevanje plemenitih potomcev. Lenore kot plemkinja večinoma nosi sicer elegantna, a ne pretirano razkošna oblačila, saj njena rodbina kljub svojemu starodavnemu poreklu ne sodi ravno med najbogatejše. Še rajši kot to pa si nadene svojo lokostrelsko opravo, ki jo sestavljajo oprijete hlače, visoki škornji, ščitniki za roke in tunika iz temnega usnja. Takšna oprava je namreč dosti primernejša za jahanje po gozdu, streljanje z lokom in druge aktivnosti, brez katerih bi bilo Lenorino življenje precej bolj pusto. K njej sodi seveda tudi lok iz lesa črnega drevja, ki raste vse okoli Lenorinega doma, in pa nenavaden, tanek meč z umetelnim, s črnimi biseri okrašenim branikom, bolj značilen za vodne plesalce iz Braavosa kot za viteze Zahodja. Nihče ne ve, kje je Lenore ta meč dobila, ve se samo, da je nanj močno navezana, saj ga nosi s seboj skoraj kamorkoli gre. Poleg meča jo na njenih potih skoraj vedno spremljata tudi njena ljubljena črna kobila Myst in krokar Nerin, ki ga je Lenore še kot mladiča rešila gotove smrti. Zaradi njenega krokarja, najbrž pa tudi zaradi barve njenih las in grba njene rodbine, ki ga krasijo krokarji, Lenore včasih bolj za šalo kot zares pravijo tudi »Vranja gospodična«.
Govorice: O Lenore kroži naokrog kar lepo število govoric, ki pa so v precejšnji meri plod bujne ljudske domišljije. Nekateri pravijo, da se zna spremeniti v vrano in da tako v ptičji podobi vohuni za nasprotniki svoje rodbine ter o njihovih načrtih nato poroča svojemu očetu. Spet drugi trdijo, da je v resnici nevarna čarovnica, ki je s svojim čarobnim mečem nekoč v nekaj sekundah pobila pet do zob oboroženih moških, ki si jo napadli sredi ceste. Spet tretji pa pravijo, da je hotela pobegniti iz Zahodja z nekim braavoškim plemičem, ki jo je v zadnjem trenutku pustil na cedilu in ga je zato zabodla z njegovim lastnim mečem, ki ga še danes nosi s seboj. A nihče razen Lenore ne ve, ali je v kateri izmed teh govoric vsaj delček resnice.
Ned Apr 07, 2013 6:12 pm by Yvell
